Že od otroštva, ko sem bil star 6 let, sem se udeleževal gasilskih vaj pri prostovoljnemu gasilskemu društvu v našemu domačemu kraju. Tako pa sem takrat začel svojo prostovoljno gasilsko kariero, kot pionir, nato pa sem z leti napredoval v mladinca, ter nato v pripravnika. Vedno, ko pa sem hodil na gasilske vaje, pa sem imel željo, da bi se kdaj lahko z njimi odpravil na kakšno gasilsko intervencijo. To pa zato, ker sem se praktično ves čas pri opravljanju gasilskih vaj, pripravljal na to, kako ukrepati v primeru požara.
Ker pa me je gasilska intervencija tedaj že tako močno zanimala, oziroma sem imel tako veliko željo po temu, da bi se na kakšni pridružil, pa sem odločil, da bom opravil vse izpite, ki jih potrebujem, da se lahko pridružim na kakšni gasilski intervenciji. To pa je med drugim tudi vključevalo izpit za operativnega gasilca, kajti to je zelo pomemben del, ki ga zahteva gasilska intervencija.
Po vse opravljenih izpitih, pa sem potem le lahko postal operativni gasilec, ter sem pridobil tudi čisto svojo gasilsko obleko, ter je to sedaj pomenilo, da sem se res lahko pridružil, kadar so bile kakšne intervencije, katere pa so lahko vključevale razne požare, poplave, podrta drevesa, ki so se med zimo zrušila na cesto in podobno.
Tedaj pa je moja ljubezen do gasilstva še toliko bolj zrasla, saj mi je prav vsaka gasilska intervencija pomenila zelo veliko, zaradi tega ker sem tedaj končno lahko pomagal ljudem, ki potrebujejo pomoč pri kakšnih nesrečah, kar pa je ključni moto gasilstva in prostovoljnega gasilstva. Zato pa se še ne nameravam upokojiti, oziroma prenehati z prostovoljnim gasilstvom, čeprav imam sedaj do danes za seboj že kar nekaj intervencij, vendar pa mi to naredi tako dober občutek v sebi, da ne nameravam nehati, saj na takšen način pomagam ljudem.