#poletna obleka

Zadnjič mi je poslala sporočilo, da imam svojo obleko pri sebi doma in da niti ne ve, kdaj sem jo pozabila. Če sem iskrena, tudi jaz ne vem, kdaj bi jo lahko tam pozabila ali pa kjerkoli drugje, da bi jo ona lahko spakirala. Niti je nisem pogrešala, kar je še bolj čudno. 

Ko sem prišla do nje, sem najprej preverila, ali je res moja. Res, da je doma tudi nisem imela tako, da je obstajala zelo majhna verjetnost, da ne bi bila moja, ampak vseeno pa ni greh preveriti. Velikost je bila moja, v žepu je bil pa tudi ovitek od moje najljubše čokolade, tako, da je bila definitivno to moja obleka. Bilo bi preveč čudno, da bi bila to obleka od katere koli druge punce, ker bi bilo enostavno preveč podobnosti. 

Ko sem bila ravno tam, sem spila pri njej še kavo, potem sem se pa poslovila in odšla domov. S svojo obleko seveda, da je ne bom ponovno pozabila. Pa ravno naslednji teden sem imela v načrtu, da jo oblečem, ker grem na en piknik. Še dobro, da nisem ugotovila, da nekaj manjka isti dan. Najbrž bi pomislila edino to, da se je obleka nekje izgubila in da je ne bom več našla. Če se nikakor nisem mogla spomniti, kako je ta obleka pristala tukaj vprašanje, če bi se spomnila, da je pri tej prijateljici. Še dobro, da jo je našla oziroma opazila, da je to nekaj, kar ni njeno, in da me je obvestila o tem in jo sedaj res imam doma. Tako, da jo zagotovo lahko oblečem naslednji teden.