Vsak otrok potrebuje dobro in kvalitetno ležišče. Ležišča so različne kakovosti in različne trdote. Sama sem opazila, da ima sin premehko ležišče. Ker je bilo ležišče za njega dobro dokler je bil majhen, sedaj vidim, da potrebuje novo. Ker je to ležišče bilo zelo mehko, sem se odločila, da bom tokrat kupila trdo ležišče. Prepričana sem bila, da bo takšno super zanj. Komaj sem čakala, da ga lahko razveselim, da bo dobil novo posteljo.
Ko je prišel jogi in sem ga nadomestila z starim ležiščem, je bil sin presenečen, ker ni pričakoval tako trdega ležišča. Ko se je ulegel, je bil presenečen, ker mu je ležišče bilo pretrdo. Hotela sem mu dopovedati, da je bil navajen mehkega jogija, kar pa ni bilo ok. Sedaj je potreboval trše ležišče. Vseeno mi je hotel dopovedati, da pa je malo pretrdo. Ko se je naslednje jutro prebudil, mi je prišel povedat, da ni spal, ker je jogi pretrd. Res nisem vedela, kaj točno naj mu povem. Začela sem dvomiti tudi sama. Upala sem, da bo po parih nočeh rekel, da je jogi ok, pa se žal to ni zgodilo. Vsak dan je povdarjal, da so mu bolj všeč mehka ležišča. Prišlo je tako daleč, da sem morala kupiti novi jogi. Seveda mi ni bilo prijetno, saj smo jogi komaj kupili. Sedaj ležišča nisem hotela kupiti sama. Tisti dan ko sem šla po jogi, je šel sin zraven in si sam izbral jogi.
Gledali smo na to, da je preizkusil mehkejša ležišča in izbral enega od teh. Sedaj sem bila pomirjena, ker sem vedela, da bo jogi ok. Mi pa je to bila šola, da ne bom nikoli kupovala ležišča sama, če se gre za drugo osebo. Kajti kupiti pravo ležišče za drugega, brez da je prisoten je skoraj nemogoče.