Vsak ima vsaj enega sodelavca, ki zna biti izjemno poseben in tokrat imam to srečo, da je ravno on dobil na grbo javno naročanje in pripravo vseh dokumentov v zadnjem hipu. Nekako sem si rekla na začetku, saj sem že vsega navajena in ne bo nekih večjih posebnosti, pa žal sem se krepko zmotila.
Imel ne natanko teden dni časa, da je pripravil ponudbo za praktično neskončno različnih izdelkov z različnimi in ne tako majhnimi količinami. In začel se je boj za preživetje, ko je bilo treba vse preveriti v cenah, pripraviti primerne rabate ter na javno naročanje oddati brezhiben dokument. Na neki točni sem že mislila, da bo pregorel, saj je poleg osnovne kalkulacije, se soočal še s tem, da vseh artiklov, ki jih je planiral, ni bilo dovolj na zalogi. In ker se je javno naročanje izjemno hitro bližalo h koncu roka oddaje, je pritisk v pisarni iz dneva v dan naraščal. Mislim, da ga tako živčnega in raztresenega še nisem vedela, več kot polovica stvari mu je uhajala iz rok in težav, kar ni bilo videti konca. Kdo bi si mislil, da bo lahko dobava pisarniškega materiala kdaj tako zapletena kakor sedaj. Pa vendar naročilo direktorja je, da mora oddaja za javno naročanje tokrat biti brezhibno pripravljena, ker trdi, da se da in verjame, da tokrat bomo pa le dobili naročilo. Sicer sem imela goro svojega dela, ampak sem opazila, da je to vsekakor prevelik zalogaj zanj, no v resnici bi bil tudi zame, le verjetno ne bi bila tako emocionalno vpletena.
S skupnimi močmi nama je vendarle uspelo, sicer nisem dva dni naredila nič od svojega dela. Direktor je tudi videl, da je resnično ta oddaja bolj zapletena kakor običajna. V dveh dneh sva našla vse alternativne dobavitelje za vse, kar je manjkalo, oddala sva brezhibno naročilo na javno naročanje in kot kaže ga bomo tokrat tudi dobili.